Dragi Storyline prijatelji!

V tem tednu sem pričela z novim Storyline projektom. Izvajam ga s švedskimi četrtošolci (v Sloveniji bi bili po starosti to petošolci). Ker sem velikokrat naletela na vprašanje, kaj Storyline je in kako v resnici poteka, sem se odločila, da v okviru projekta, ki ga bom izvajala, sproti beležim naše delo, vi pa lahko sledite nastajanju našega dela.

Poučujem na mednarodni, dvojezični (angleško-švedski) šoli v bližini Stockholma. Zato bodo zapisi oz. izdelki učencev, ki jih boste videli, zapisani v teh dveh jezikih. Projekt se izvaja pri rednem pouku in je osnovan po švedskem učnem načrtu. Postopek in struktura samega projekta pa ostajata »Storyline-ovski«, kar pomeni, da bi lahko projekt kot tak, ali temu podoben, izvedli tudi vi, pri vašem pedagoškem delu. Morebiti boste občutili, da potrebujete nekaj vzpodbude, dodatne informacije – ne skrbite, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Zavihajmo rokave in se podajmo na pot Storyline projekta »V kampu znanstvenikov«.

 Na kratko o projektu:

• Razred: 4
• Število učencev: 20 (pri projektu so razdeljeni v 5 skupin)
• Predmetno področje: Naravoslovje (teme: Zemlja, gozdovi, vodovje, gorovje, puščava).
• Okvirni potek/čas: večmesečni projekt, ki se izvaja 1x tedensko (1,5 ure).

Vsak Storyline je vedno razdeljen na različne epizode:  

• V prvi epizodi imamo po navadi opravka z »uokvirjanjem« oz. začetnim nastajanjem zgodbe.
• V drugi epizodi ustvarimo figure in njihovo identiteto.
• V tretji epizodi ustvarimo prostor ter raziskujemo način življenja, upoštevanja pravil in ukrepov vsakdanjega življenja ustvarjenih figur.
• V četrti epizodi imamo opravka z incidenti ali dogodki, na katere se moramo odzvati in jih raziskati.
• Peta epizoda po navadi predstavlja t.i. »najvišjo točko« oz. dogodek, ki je lahko izpeljan kot posebno praznovanje: to je lahko veliko odprtje (centra za ogrožene živali, nove trgovine, živalskega vrta …), zabava, obisk pomembne osebe …
• Zadnja, šesta, epizoda prinaša možnosti za učenčevo reflektiranje svojega dela in raziskovanja. Včasih te epizode vključujejo izlet ali obisk lokalnega strokovnjaka, čeprav se to praviloma lahko dogaja že v peti epizodi.

/Vir: Pedagoški pristop Storyline – priročnik.  Strategija za poučevanje in učenje na spodbuden, učinkovit in kreativen način. Stockholm, 2015.

Prva epizoda: Pismo

V petek smo pričeli s Storyline projektom »V kampu znanstvenikov«. Pri naravoslovju smo obravnavali temo »Ljudje in narava«. Tema kot taka je postala »izhodiščna točka« za naš Storyline projekt.

Učenci so dobili pismo, s katerim so bili pozvani k ustanovitvi »kampa znanstvenikov«, kjer bomo v naslednjih mesecih raziskovali različne naravoslovne tematike, zasnovane po švedskem učnem načrtu.

V času pred poukom sem na steni učilnice, ki bo namenjena Storyline projektu, pričela z ustvarjenem friza (prostor v učilnici, kjer nastaja Storyline projekt – lahko je v 2d ali 3d obliki). Učence je na steni pričakal gozd in taborniški ogenj. Z zanimanjem so pričeli spraševati kaj bo tam, kaj jih čaka in kaj vse to pomeni.

Učence sem razdelila v 5 skupin (tokrat povsem naključno – z barvami) in jim povedala, da bodo skupaj v svojem timu izdelali šotor (na A4 formatu), kjer bodo »živeli« v času našega projekta.

Pozvani so bili, da pri izdelavi šotora pomislijo na stvari, ki jih bodo potrebovali za preživetje v naravi. Izhajali smo iz idej učencev, h katerim se bomo vračali v času projekta (nekateri imajo v svojih šotorih elektriko, nekateri so pomislili na to, da elektrike ni ipd.).

Z učenci smo torej že pričeli z izdelavo svojih bivališč (Epizoda 2).  Z bivališči bomo nadaljevali v pri naslednji uri naravoslovja.

In še en pomemben komentar  – Kot že rečeno, vsak Storyline je sestavljen iz večih epizod, katerih vrstni red se seveda spreminja od Storyline do Storyline projekta. To v praksi pomeni, da če je pomembneje pričeti s prostorom (v našem primeru je temu tako), se takoj po uvodni točki in pogovoru, prične ali z izgradnjo prostora ali, če bi bilo to bolj smiselno, z izdelavo figur (kar v našem projektu še sledi).

Epizoda 2: Prostor

V tem tednu smo pričeli z izgradnjo prostora. To se ujema s tematiko ljudje in narava, preživetje v naravi, zato sem z učenci pričela pogovor o tem, kaj jim pomeni biti »naravi prijazen« in nadaljevala s tem, kaj vse potrebujejo v svojem šotoru, da bodo lahko v naslednjih mesecih brez težav opravljali svoje delo na odpravi (preživetje v naravi).

Pričeli smo torej z zbiranjem besedišča (t.i. banka besedišča), ki jo vedno zapišemo na list papirja (navadno uporabim A3 format). Pomembno je, da je to besedišče vidno in dostopno vsem učencem v času projekta. Ko so učenci izdelovali svoja bivališča so velikokrat pogledali predloge, ki so jih navedli, saj so jim bili v pomoč. Pri mlajših učencih ali pri poučevanju tujega jezika lahko besede dodatno slikovno opremite, saj besedišče tako postane še bolj razumljivo.

Zbiranje besedišča vedno izvedemo s pomočjo “nevihte možganov”, kjer skrbno zabeležimo vse predloge, ki jih učenci navedejo. Na prvem “Nature friendly” listu so predloge zapisovali sami, na drugem “What do we need for our expedition” pa sem njihove predloge zapisovala jaz (porabimo manj časa), sproti ko so jih navajali. Vedno zapišemo vse predloge, tudi če se nam zdijo nesmiselni (otroci imajo po navadi smiselne razlage in vzroke za izbor predlogov).

Učenci so izdelali torej svoje šotore, jih opremili s potrebno opremo (po njihovem izboru). Zanimivo je bilo, da je večina skupin izrazila, da bi radi imeli pri šotoru psa oz. neko žival, saj bi se tako počutili varneje. Odločili smo se, da znotraj skupine odločijo, če želijo žival ali ne. Prišlo je do trenja mnenj, v eni skupini so celo določili kdo bo skrbel za psa, saj niso vsi želeli, da bi ga imeli.

Friz počasi začenja dobivati svojo obliko:

Predlog za izdelavo šotora najdete tukaj:  Izdelava šotora, Storyline

Otroci so znotraj skupin svoj izbor opreme za šotor obrazložili s pomočjo krajšega zapisa (refleksija).

 

Epizoda 3: Figure in biografija

Z učenci smo v prejšnjem tednu pričeli z ustvarjanjem figur. Učenci so bili povprašani kdo vse bi lahko bil zaposlen v njihovem kampu in potem izzvani, da postanejo znanstveniki.

Nabiranje/ustvarjanje besedišča (brainstorming): 

Figure v izdelavi:

Ko so učenci izdelali figure, so morali za svojo figuro/osebo zapisati kratko biografijo (ime, priimek, starost, izobrazba, interesi). Po zapisu so predstavili figure drug drugemu, tako da so se sprehodili po razredu in z vsakim »navezali stik«.

  

Učencem je bilo zabavno spoznati njihove sodelavce, slišati nova imena (nekateri so figuri pripisali drugačno ime, nekateri ne), starost, interese …

Ko so se vsi predstavili, so svoje figure umestili na friz.

Epizoda 4: V gozdu

Z učenci smo nadaljevali projekt tako, da smo se v preteklem tednu pogovorili o njihovem poznavanju gozdov, raznolikosti gozdov po svetu, kaj vpliva na raznolikost in zakaj se pojavljajo. O tem smo brali v učbeniku in navezali temo na naš projekt. Učenci so dobili listke, na katerih je pisalo katero žival in katero drevo morajo narisati in ga/jih umestiti na razredni friz.

Živali, rastje in drevesa sem določila jaz vnaprej, saj sem želela, da učenci usvojijo učne cilje. V kolikor so želeli (večina je izrazila željo), so lahko narisali drevo in žival po svoji izbiri (znotraj že prej dane izbire). Omejili smo se na Švedsko in »gozdne vzorce«, ki se pojavljajo v gozdovih na severu Evrope.

Ob prihodu v razred jih je pričakal nekoliko spremenjen friz:

 

Učenci so svoje izdelke pritrdili na friz in ustvarili manjši gozd.

 

 

V deževnem gozdu

Z učenci smo nadaljevali projekt tako, da jih je na drugi strani friza pričakal deževni gozd. O njem smo nato brali v učbeniku, drugih knjigah in raziskali živali in rastlinje, ki je značilno za deževne gozdove po svetu.

Gobe

Raziskali smo tudi gobe, ki so značilne za gozdove na severu. Učenci so jih izdelali in umestili v njihov gozd.

Vmesni dogodek: Puščava se širi na naše ozemlje!

V preteklih tednih se je na območju jezera in gozdov začela širiti puščava. Učenci so razmišljali o možnih »napakah«, ki jih ljudje delamo, s katerimi povzročamo tako hitre klimatske spremembe. Učenci so v skupinah izbrali živali in rastline, ki bi jih poskušali ohraniti, na kakšen način bi to naredili. Zapisali so svoje predstave o življenju v puščavi, spremembah, ki jih čakajo. Učenci so raziskovali o puščavah po svetu, živalstvu in rastlinstvu v puščavah, kako se njihove figure prilagodijo okoliščinam, ipd.

Zaključek:

Mi smo projekt zaključili tako, da smo v razred povabili strokovnjakinjo iz občine, ki dela kot predstavnica za naravoslovje. Učenci so ji predstavili naš projekt, njihovo delo in delili svoje izkušnje. Strokovnjakinja je delila svoje poglede z njimi. Celoten projekt smo predstavili tudi drugim razredom na šoli.

Projekt se lahko zaključi na različne načine. Lahko bi se odpravili kampirati za eno noč do bližnjega jezera, pri tem bi imeli različne aktivnosti, povezane s projektom (to imamo namen narediti v naslednjem šolskem letu, ko bodo učenci zbrali dovolj denarja, z različnimi dejavnostmi, da se lahko odpravimo kampirati za nekaj dni).

Hvala vsem, ki ste sledili projektu! Upam, da smo koga navdušili nad idejo o uporabi pristopa Storyline.